Brijuni

Vas zanima kamnita dediščina Brionov?

Projektni partnerji smo pripravili podrobnejše informacije o mestih, kjer si lahko na Brionih ogledate kamnito dediščino s poudarkom na suhih zidovih in utrdbah. V času projekta smo ustvarili različna gradiva (zgibanke, monografiji, razstavne panoje, fotografije, video posnetke, kataloge idr.), ki so dostopna v zavihku projektni rezultati. Pripravili smo tudi avdio vodnik, do katerega je možno dostopati preko spletne strani in tudi ob obisku Malega Briona preko QR kode.

Narodni park Brioni

V sklopu projekta KAMEN-MOST bo izdelan digitalni katalog kamnolomov, v katerem bodo le-ti popisani, vrisani in ovrednoteni.

Brionsko otočje je bilo leta 1983 razglašeno za Nacionalni park. Danes park upravlja Javni zavod Nacionalni park Brijuni, ki skrbi za varovanje in ohranjanje rastlinskega in živalskega sveta, biotopov, ekosistemov, geoloških in geomorfoloških oblik, vode, tal, krajine, kulturno-zgodovinske dediščine ter ostalih znamenitosti parka. Osrednja dejavnost zavoda so tako varstvo, ohranjanje in promocija Nacionalnega parka »Brioni«.

Brione sestavlja 14 otokov, otočkov in čeri, ki tvorijo edinstven arhipelag izjemne naravne, kulturnozgodovinske in krajinske vrednosti. Krajina otočja je odraz človekovega delovanja v bližnji in daljni preteklosti, o čemer pričajo tudi ostanki številnih kamnolomov. Sledi pridobivanja kamna so vidne na vseh otokih v Parku, še posebno pomembni so bili kamnolomi na otokih Veliki in Mali Brion ter na Sv. Jerolimu. Podoba krajine na Brionih se je skozi zgodovino spreminjala. Svojo današnjo podobo je dobilo otočje, še posebno največji otok arhipelaga Veliki Brion, konec 19. in začetek 20. stoletja. Takrat postane lastnik Brionov avstrijski industrijski mogotec Paul Kupelwieser. Ta hortikulturno uredi zanemarjeno pokrajino, kamnolome na otoku Veliki Brion pa spremeni v prijetna sprehajališča.

 

Da bi še dodatno poudarili pomen kamna za brionsko otočje, bo v sklopu projekta na otoku Mali Brion narejena učna pot, ki bo vodila od glavnega pristanišča do kamnoloma na rtu Glavina. Ob poti bodo postavljeni informacijsko-izobraževalne table, ki bodo obiskovalcem nudile informacije o zgodovini kamnoloma, načinu pridobivanja kamenja, o njegovem izvozu, kot tudi osnovne informacije o geologiji tega področja. Kamnolom na rtu Glavina s svojimi ohranjenimi podpornimi elementi iz delovnega procesa, kot so ostanki podpornih zgradb, predorov, tračnic in vozičkov za prevoz kamna predstavlja pravi muzej na prostem. Učna pot bo prečkala tudi predor, ki je povezan s kamnolomom in ki vodi do severne obale otoka Mali Brion, kjer se nahajajo pozicije za štiri topove iz avstro-ogrskih časov.

Gradnja utrdb je nerazdružljivo povezana s kamnolomi. Na otočju so namreč ohranjene številne avstro-ogrske zgradbe vojaško-obrambnega sistema. Med njimi je Fort Brioni Minor, ki dominira otoku Mali Brion in je obenem največja utrdba v pomorskem obrambnem sistemu Pulja. Ta impresivna zgradba je deloma vklesana v živo skalo. Delavnica Fortifikacije i gradnja u kamenu, ki se bo odvijala v NP Brioni, bo vezana na to tematiko in bo tako doprinesla k boljšemu razumevanju tega dela kulturne dediščine otokov.

Brionska gradnja suhih zidov do zdaj še ni bila predmet raziskav, vendar tisto, kar je vidno izpod goste makije (tj. grmičevja), kaže, da je suhogradnja zelo raznolika in netipična. Suhi zidovi na otočju zajemajo gradnjo iz različnih obdobij, vse od prazgodovinskih utrjenih naselij, ostankov ograd in hiš nekdanjih prebivalcev Brionov, izdelanih s tehniko suhega zida, pa vse do vojaških obrambnih zidov novejše dobe. Značilno podobo vtisnejo brionski pokrajini tudi umetno narejeni nasipi iz drobnega kamenja oz. kršja ter kamnite gomile suhih zidov, ki so nastale pri urejanju starih kamnolomov.

V sklopu projekta bo izdelan tudi elaborat o gradnji suhih zidov na otočju, ki ima kot cilj identificirati, popisati, raziskati ter ovrednotiti to skrito in do sedaj neraziskano otoško dediščino.

 Predlog itinerarja Brioni